»Zmaj 'ma mlade je vedno bil in ostaja veliko več kot le festival večernih koncertov in predstav, zato je vredno preveriti, kaj se skriva tudi za tistimi naslovi, ki nas morda ne pokličejo na prvi pogled.«
»Zelo veliko je bilo pesmi o ljubezni, o žalosti, o razhajanjih … Veliko je bilo srednješolskega trpljenja, če poenostavim. Smo pa leta 2025, živimo v časih, ki kličejo po satiri, po družbeni kritičnosti, po bodicah – tega je bilo malo premalo. Ampak kar smo izbrali, je zelo pestro, je zelo raznoliko. In verjamem, da bo večer zanimiv – in želim si, da bi festival potekal vsako leto.«
»Iskali smo celoto. Zelo pomembno nam je bilo besedilo ... Gledali smo na glasbeno zasnovo, na besedilo – najprej to. Potem pa seveda na izvedbo, ki pa jo zaslutiš in začutiš v hipu … Začutiš, da ta oseba ve, kaj interpretira, kaj pripoveduje, kaj hoče podati poslušalcu – in da je malce čez rob običajnega. Nekaterim to uspeva sijajno, takoj jih slišiš; nekateri s strahom, ampak vidiš, da glede na zasnovo celotnega songa vedo, kaj želijo narediti. Tako da mislim, da se bodo te stvari do samega festivala še zelo razvile. Zdaj bodo dobili veselje, voljo, bodo ustvarjali različne aranžmaje – in ti aranžmaji seveda interpretu zelo pomagajo.«
»V času, ko z informacijsko avtomatizacijo in samoučečimi algoritmi t. i. umetne inteligence prihaja do največjega poenotenja sveta, je treba izostriti predvsem občutek za raznolikost, svežino, kreativnost.«
»Besedila večinoma tradicionalnih romskih pesmi je pevka Neža Drobnič Bogataj priredila in prevedla v slovenski jezik ter opevajo tematike ljubezni, hrepenenja in radosti do življenja.«
»Skladba govori o nasilju, o zlorabi moči in o vlogi nas opazovalcev ob tem. V bistvu nastavlja ogledalo nam licemercem: najprej pridejo levi, potem hijene, jastrebi in na koncu mi, muhe. In se mi zdi, da je to zelo aktualno v tem času. Ker smisel umetnosti je, da nas vedno znova zadane, ko se senzorno adaptiramo na probleme, ki nas obdajajo.«
»Od poletja dalje, ko so potekala snemanja desetih izbranih skladb Festivala slovenskega šansona, se vsako jutro zbudim z melodijo ene od njih na svojih ustih in besedilom ene od njih v glavi. Izzivi dneva postanejo lahkotnejši, zagate pa se razrešijo same s pomočjo brezčasnih resnic in napevov, za katere si želim, da bi postali večni.«